Izziv Highlander Kamniško-Savinjske Alpe

Pohodniška avantura, ki je del največje svetovne serije pohodniških prireditev. Udeleženci v petih dneh prehodijo 100 kilometrov in premagajo več tisoč metrov višinske razlike, spijo na prostem, na za to namenjenih krajih, vse kar potrebujejo pa nosijo s seboj. Na štirih kontrolnih točkah jih pričaka hrana, pijača in dodatni program, vendar si morajo obroke skuhati sami s svojo opremo. Prireditev je netekmovalne narave, vsak udeleženec hodi v lastnem tempu in »tekmuje« izključno s svojim ciljem, ob tem pa spoznava okolje, uživa v neokrnjeni naravi in navezuje nova prijateljstva.

Slovenija bo prva v druščini 15 držav (Evrope, Bližnjega vzhoda, Severne Afrike in ZDA), ki bo gostila kar dva Highlander dogodka letno. Po junijski izvedbi pohodniške dogodivščine v Julijskih Alpah, bo letos med 14. in 18. septembrom na sporedu tudi Highlander Kamniško Savinjske Alpe. 

TRASA

Mozirje – Golte – Luče – Velika planina – Kamniška Bistrica – Krvavec

Udeleženci bodo pohod začeli v Mozirskem gaju, se prvi dan povzpeli na Golte in pot nadaljevali po razglednih grebenih na Smrekovec, Travnik in Raduho. Na severni strani se jim bo odpiral pogled na Koroško, na južni pa na Šaleško in Savinjsko dolino ter osrednjo Slovenijo. Naslednji dan se bodo spustili do Luč in se po prečkanju reke Savinje povzpeli na Lepenatko. Tretji dan bodo nadaljevali po manj znanih poteh na slikovito Veliko planino in se zadnji dan po spustu v Kamniško Bistrico povzpeli do cilja na Krvavcu.

Na poti se bodo povzpeli na edino vulkansko pogorje v Sloveniji, osvojili dvatisočak, si lahko ogledali Snežno jamo, kjer kraljujejo ledeni kapniki, se osvežili v dveh gorskih rekah Savinji in Kamniški Bistrici. Poleg cvetja v Mozirskem gaju bodo lahko opazovali gorsko cvetje v Alpskem vrtu in na trasi celotne poti. Na Veliki planini jih bo dobršen del poti spremljala tipično pastirska arhitektura, v Preskarjevem muzeju pa bodo lahko podrobneje spoznali življenje pastirjev v 19. stoletju. V Kamniški Bistrici tudi ni moč spregledati dvorca najbolj znanega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Celotno pot bodo pohodniki lahko občudovali osrednji masiv Kamniško-Savinjskih Alp z najvišjim Grintovcem.