Nahajate se:
Domov Kompostiranje

Kompostiranje

Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Uradni list RS, št. 39/2010)

Nasveti iz uredbe:

  • Delež biorazgradljivih odpadkov v komunalnih odpadkih lahko zmanjšamo predvsem z intenzivnim ločenim zbiranjem tovrstnih odpadkov na izvoru in ustrezno predelavo.
  • Najenostavnejši način obdelave ločeno zbranih biorazgradljivih odpadkov je kompostiranje, s ciljem pridobiti nove, uporabne organske snovi – kompost.
  • Preprečevanje nastajanja biorazgradljivih kuhinjskih odpadkov, kar pomeni, da se čim bolj zmanjša nastajanje ostankov hrane in zavrženih, deloma še neuporabljenih živil (ozaveščanje javnosti).
  • Spodbujanje hišnega kompostiranja. S hišnim kompostiranjem lahko dosežemo znatno zmanjšanje količine biološko razgradljivih odpadkov, ki vstopajo v snovni tok komunalnih odpadkov.
  • Povzročitelji odpadkov iz gospodinjstva morajo svoje kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad hišno kompostirati. V kolikor tega ne želijo ali te možnosti nimajo, morajo tovrstne odpadke prepuščati izvajalcu javne službe.
  • Kuhinjske in zelene vrtne odpadke je prepovedano mešati z drugimi komunalnimi odpadki, če je zaradi mešanja onemogočena njihova predelava v kompost.
  • Kuhinjske odpadke je prepovedano rezati, drobiti ali mleti ter redčiti z namenom, da se z odpadno vodo odvajajo v javno kanalizacijo, greznice, nepretočne greznice ali neposredno v vode.

Nasveti za pravilno kompostiranje:

1. Zakaj kompostirati?

  • za izboljšanje sestave prsti
  • za boljše zadrževanje vlage
  • za boljše prezračevanje tal
  • za večjo akumulacijo toplote
  • za pridelavo zdravih rastlin s plodovi polnega okusa.
2. Postavitev kompostnika:
 
Za postavitev hišnega kompostnika na vrtu izberemo polsenčen ali senčen prostor, zavarovan pred vetrom in lahko dostopen. Hišni kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo primerno prezračen.
 
Postavi se ga tako, da ne povzroče motenj (npr. smrad) na sosednjih zemljiščih. Ta osnovna pravila so primerna za vse običajne sisteme, ne glede na to ali so odprti iz lesa ali žičnati ali pa plastični zaprti hišni kompostniki.
 
3. Tehnika pravilnega kompostiranja:
 
Hišni kompostnik mora imeti neposreden stik s tlemi. Osnovna plast zdrobljenih vej poskrbi za dobro zračenje od spodaj in preprečuje zastajanje vode.
 
Za optimalen razkrojni proces je pomembna zadostna ponudba kisika, ki jo dosežemo tako, da se suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) in vlažni nestrukturni material (trava, kuhinjski odpadki) vedno med seboj  mešajo. Kuhinjske odpadke in ostanke hrane je potrebno takoj prekriti z listjem, zemljo, travo ali rahlo zagrebsti, da preprečimo neprijetne vonjave in ne privabljamo neželenih gostov kot so podgane ali ptiči.
 
V procesu razgradnje , ki poteka pri 50-60 stopinj celzija , mikroorganizmi , bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potrebujejo določeno vlago. V času daljše poletne suše je priporočljivo vlaženje kompostnega kupa. Ko je hišni kompostnik poln po  približno pol leta, njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimo razkroj. Dozorel kompost presejemo s sitom z odprtinami 15 do 20 mm, preostanek uporabimo za nadaljnji razkroj kot strukturni material.
 
4. Kako uporabiti pridelani kompost?
 
Zrel kompost presejemo skozi fino sito in ga uporabimo za lončnice, gredice. Grobi, nepresejani kompost pa lahko uporabimo za gnojenje sadnega drevja in večjih rastlin. Kompost lahko raztresemo po površini ali pa ga plitvo zamešamo v zemljo.

Povezane objave

Piškotki
Spletno mesto za polno delovanje uporablja piškotke.
Spletna stran za svoje funkcionalnosti uporablja spletne piškotke, ki ne hranijo osebnih podatkov.
Nekateri piškotki so bili morda že servirani v skladu z zakonodajo.
Za več informacij si preberite Pravilnik o piškotkih.
Ali se strinjate, da spletno mesto uporabi te piškotke?